Že kot majhna deklica sem opazovala mamo, kako je govorila, kaj je dobro za zdravje in kako je nabirala rastline, zelišča za čaje in obkladke. Sodelovala sem tudi na vrtu, kjer smo gojili zelenjavo in sadje.

​

Kasneje, v času mladosti sem bila upornica in počela vse, da bi bila drugačna kot starši – da sem lahko izrazila svoj mladostni duh.

​

Ustvarila sem si družino in dom v lepem, naravnem okolju. Kmalu sem stopila tudi na pot podjetništva - tako da so moji dnevi minevali med skrbjo za zaslužkom in delom, ki sem ga z veseljem opravljala ter domom.

​

Pred skoraj dvema desetletjema sem živela ustaljeno, lahko bi rekla vsakdanje življenje. Na zunaj je bilo moje življenje videti odlično, a vendar v notranjosti nisem bila zadovoljna. To globoko notranje nezadovoljstvo se je sprva izrazilo kot bolečine v kolenih. Ker je bilo to stanje nenormalno, sem začela brskat po sebi in se spraševati o razlogih teh bolečin.

​

Ob pravem času sem prišla na pravo mesto in v stik z učitelji, ki so mi pomagali odpirat oči. Moje zavedanje o življenju, ki ga živim, je rastlo, se širilo. Naredila sem korenite spremembe na vseh možnih področjih. Izobraževanja in življenjske preizkušnje so mi dale vedenja, da je v veliki meri življenje odvisno od moje moči – moje notranje energije. Ko sem prvič začutila delovanje energij, me je ta svet takoj pritegnil. Hlastala sem za energijo, jo sprejemala in se učila.

​

Življenje nam sicer zmeraj pokaže pravo pot – vendar je mi včasih s svojim omejenim umom ali tudi egom ne želimo videti ali slišati. In tako me je preizkušalo na mnogo načinov. Ko sem ravnala kontra sebi so nastajale čustvene rane, ki so se še bolj izrazito udejanjale. Ena najbolj bolečih preizkušenj je bila, ko sta hčerki odšli od doma. Tedaj se mi je podrl svet. Ob-smrtna občutja, ki sem jih doživljala, so bila na trenutke tako lepa in svetla, da bi najraje sledila svetlobi – na trenutke pa tako boleča, da ni bilo za prenest. Moji vodniki so mi pomagali in spoznala sem, da imam na tej Zemlji še mnogo nalog, ki jih moram dokončati – zato sem se vrnila v svoje telo.

​

Svet, ki je do tedaj obstajal, se mi je podrl – ker nisem znala živeti sama. Ob tem sem spoznala, da smo ljudje bitja svetlobe in da so naše pretekle odločitve poglavitne za življenje sedaj. Tudi to preizkušnjo sem potrebovala, da sem se lahko ponovno sestavila in dvignila na nov nivo. 

To je bilo zame novo darilo, saj sem imela močnejši pogled v to, kar se resnično dogaja v naši notranjosti in tako sem lahko pričela delovati tudi na višjem nivoju, z več energije. Kasneje sem se preselila v tople kraje, kar sem si že dolgo želela.

​

Sedaj preživim čim več časa v naravi, na vrtu in delujem v dobro vseh, s katerimi se srečam.

​

​

​